K vsebini

Abeceda

Nemška abeceda ima 26 osnovnih črk, tri s preglasom Ä, Ö, Ü kot tudi ostri S (ß). Osnovne črke delimo na vokale - samoglasnike (A, E, I, O, U) in konzonante - soglasnike (B, C, D, F...). V nemščini vse samostalnike, osebna imena in imena dežel pišemo z veliko začetnico, enako tudi vse besede na začetku stavka in za piko. Glagole, zaimke in pridevnike pišemo praviloma z malo začetnico.

Črke

  • Aa Affe opica
  • Bb Ball žoga
  • Cc Computer računalnik
  • Dd Dach streha
  • Ee Elefant slon
  • Ff Fahrrad kolo
  • Gg Gehirn možgani
  • Hh Hafen pristanišče
  • Ii Igel jež
  • Jj Jacke jakna, jopa
  • Kk Kleid obleka
  • Ll Leiter lestev
  • Mm Maus miš
  • Nn Nase nos
  • Oo Orgel orgle
  • Pp Papier papir
  • Qq Quark skuta
  • Rr Radio radio
  • Ss Sauna savna
  • Tt Tiger tiger
  • Uu Uhr ura
  • Vv Vater oče
  • Ww Wasser voda
  • Xx Xylofon ksilofon
  • Yy Yacht jahta
  • Zz Zahn zob

Preglasi in ß

  • Ää Äpfel jabolka
  • Öö Öl olje
  • Üü Überfall napad
  • ẞß Straße cesta, ulica

Pomni: Če na svoji tipkovnici nimaš črk s preglasi ä, ö, ü in črke scharfes/ostri S (ß), lahkonamesto njih praviloma vedno uporabiš ae, oe, ue in ss.

Abeceda s črkovanjem

Črkovalna abeceda razvršča k vsaki črki besedo. Na ta način naj bi bila olajšana komunikacija, npr.: po telefonu, ker nekatere črke pogosto zvenijo podobno in vsega ne razumemo vedno pravilno. Priimek "Maier" bi se na osnovi črkovalne abecede slišal tako:

  • M wie Martha, A wie Anton, I wie Ida, E wie Emil, R wie Richard. (= M kot Marta, A kot Anton, I kot Ida, E kot Emil, R kot Rihard.)

Črkovalna abeceda je uradno določena in sicer katere besede spadajo h kateri črki. Vendar med Nemčijo, Avstrijo in Švico obstojajo razlike.

črka Nemčija
(DIN 5009)
Avstrija
(ÖNORM A 1081)
Švica
A Anton Anton Anna
Ä Ärger Ärger Äsch (Aesch)
B Berta Berta Berta
C Cäsar Cäsar Cäsar / Charly
Ch Charlotte - -
D Dora Dora Daniel
E Emil Emil Emil
F Friedrich Friedrich Friedrich
G Gustav Gustav Gustav
H Heinrich Heinrich Heinrich
I Ida Ida Ida
J Julius Julius Jakob
K Kaufmann Konrad Kaiser
L Ludwig Ludwig Leopold
M Martha Martha Marie
N Nordpol Nordpol Niklaus
O Otto Otto Otto
Ö Ökonom Österreich Örlikon (Oerlikon)
P Paula Paula Peter
Q Quelle Quelle Quasi
R Richard Richard Rosa
S Samuel Siegfried Sophie
Sch Schule Schule -
Eszett scharfes S -
T Theodor Theodor Theodor
U Ulrich Ulrich Ulrich
Ü Übermut Übel Übermut
V Viktor Viktor Viktor
W Wilhelm Wilhelm Wilhelm
X Xanthippe Xaver Xaver
Y Ypsilon Ypsilon Yverdon
Z Zacharias Zürich Zürich

V Nemčiji se vedno ne držijo uradne črkovalne abecede, zato za črko S pogosto uporabljajo ime Siegfried in za črko Z pojem Zeppelin. V Avstriji se ravno tako pogosto uporablja za Ch Christine, Johann za J in Zeppelin za črko Z.

Dvoglasniki

V nemščini pogosto uporabljajo diftonge. Diftongi so vokali, ki drug drugemu neposredno sledijo, kot na primer: : "ei”, “ie”, “ai”, “eu”, “äu” in “au”. Obravnavamo jih kot en sam glas.

  • ei: Eis (= sladoled, led) , Eisenbahn (= železnica) , Eimer (= vedro)
  • ai: Mai (= maj) , Hai (= morski pes) , Kaiser (= cesar)
  • ie: Liebe (= ljubezen) , Dieb (= tat) , Miete (= najemnina, stanarina) (tukaj črke e ne izgovarjamo, ker črka i postane dolgi i)
  • eu: Eule (= sova) , Euter (= vime) , Europa (= Evropa)
  • äu: Häuser (= hiše) , Läuse (= uši) , Mäuse (= miši)
  • au: Haus (= hiša) , Laus (= uš) , Maus (= miš)

Diftongi äu in eu v izgovoru zvenijo enako. Da bi ugotovili, kako jih pravilno pišemo, si pogledamo koren besede. Množina besede Haus se glasi “Häuser” in nikoli “Heuser”, čeprav se sliši enako. Drugi primeri:

  • Maus (= miš) Mäuse (= miši)
  • Laus (= uš) Läuse (= uši)
  • Baum (= drevo) Bäume (= drevesa)

Tudi diftonga ei in ai zvenita enako in se ju enako tudi izgovarja ("aj"). Tukaj ni pravopisnih pravil in tistih nekaj besed z "ai" (izgovorjeno kot -ei) se je treba enostavno naučiti.

Detail (= podrobnost) , Saite (= struna) , Hain (= gaj, gozdič) , Mais (= koruza) , Laie (= laik) , Waise (= sirota) , Kai (= nabrežje) , Laib (= hlebec) , Taille (= pas) , Laich (= ikre) , Mailand (= Milano) , Mainz (= Mainz) , Main (= Majna)

Pomni: Pri diftongih ai in ei je veliko primerov, ko besede zvenijo enako, pišemo pa jih drugače:

  • Saite (bei der Gitarre) (= struna (pri kitari)) Seite (im Buch) (= stran (v knjigi))
  • Waise (Kind ohne Eltern) (= sirota (otrok brez staršev)) weise (klug sein) (= moder (biti pameten))
  • Laib (ein Laib Brot, Käse) (= hlebec (kruh, sir)) der Leib (Körper) (= telo (trup))
  • Laiche (Fischeier) (= ikre (ribja jajčeca)) Leiche (toter Körper) (= truplo (mrtvo telo))
  • Main (Fluss in Deutschland) (= Majna (reka v Nemčij)) mein (mir gehörend) (= moj (pripada meni))

Črka "h" in glasova "ch"in "sch"

Poleg diftongov imamo tudi kombinacijo črk "sch" in "ch" kot tudi nemi "h", ki ga pišemo ne pa tudi izgovarjamo.

h se lahko izgovarja na dva načina:

  • Na začetku besede kot trdi [h]:

    Hund (= pes) , Haare (= lasje) , Haus (= hiša)
  • Kot nemi h, večinoma pred soglasniki l, m, n, r, kot tudi pred oziroma za samoglasniki. Potem se samoglasnik , ki stoji pred črko h izgovarja dolgo.

    fehlen (= manjkati) , nehmen (= vzeti) , Zahn (= zob) , Lehrer (= učitelj) , sehen (= videti) , gehen (= iti) , Rehe (= srna)

Zapomni si: Besede, ki se začenjajo s q, sch, sp ali t, nikoli nimajo nemega h:

Qual (= trpljenje, bolečina) , Schal (= šal) , spät (= pozno) , Tal (= dolina )

Pravilen izgovor glasov -ch in -sch je pomemben, kar nam kaže primer Kirche (= cerkev) in Kirsche (= češnja) . Obe besedi izgledata podobno vendar imata različna pomena in ju zlahka zamenjamo, če -ch oziroma -sch ne izgovorimo pravilno.

ch izgovarjamo na dva različna načina:

  • Za vokali (a,o, u, au) kot guturalni glas [x]:

    Ach (= ah) , Buch (= knjiga) , Loch (= luknja) , Fach (= predal, delovno področje) , Dach (= streha) , doch (= vendar)
  • Za vsemi drugimi vokali, za l,n,r in v obrazilu -chen pa kot mehki ch [ç]:

    ich (= jaz) , Milch (= mleko) , Kirche (= cerkev) , manchmal (= včasih) , Mädchen (= dekle, deklica)
  • Pred a, o, u, l, r, s kot [k]:

    Chaos (= nered, zmešnjava) , Chor (= pevski zbor, kor) , sechs (= šest) , wachsen (= rasti) , Fuchs (= lisjak, lisica)

sch se izgovarja:

  • Kombinacija “sch” se izgovarja vedno kot en sam glas [⁠ʃ⁠]​:

    Fisch (= riba) , Kirsche (= češnja) , Mensch (= človek) , falsch (= napačno)
  • Kombinacija črk "St" in "Sp " se ravno tako izgovarja kot [⁠ʃ⁠]:

    Strafe (= kazen) , Stimme (= glas) , steil (= strmo) , spät (= pozno) , Spaß (= šala, zabava) , Sport (= šport)

Zapomni si: Pri besedi bisschen (= malo) se ne izgovarja "sch" ampak "ch".

Podvojitev samoglasnikov in soglasnikov

Pri nekaterih besedah je isti samoglasnik (vokal) zapisan dvojno in zaradi tega ga izgovarjamo dolgo.

Saal (= dvorana) , Meer (= morje) , leer (= prazno) , Fee (= vila)

V nasprotju s podvojenim samoglasnikom, povzročijo dvojni soglasniki, da je izgovorjava predhodnega samoglasnika kratka.

Mann (= moški) , dann (= potem) , komm (= pridi) , Bann (= izobčenje, čar)

Črke "s, ß” in "ss"

Črko " s" lahko izgovorimo na različne načine. Poleg običajnega "s", se lahko pojavi "s" kot dvojni soglasnik " ss", obstaja pa tudi črka "ß".

Mehko izgovorjeni, zveneči "s" praviloma vedno pišemo z enostavno črko -s-.

singen (= peti) , Segel (= jadro) , Rasen (= trata) , lesen (= brati)
Trdi, nezveneči "s" lahko pišemo kot -ss- ali kot -ß-. Tu velja:
  • Za posameznimi, kratkimi vokali stoji načeloma -ss-:

    Fass (= sod) , Pass (= potni list) , Tasse (= skodelica) , fressen (= žreti) , Kuss (= poljub) , Fluss (= reka)
  • Poleg tega -ss- vedno uporabljamo s sestavnim delom besede miss-:

    Missverständnis (= nesporazum) , missachten (= prezirati)
  • Črko -ß- pišemo za dolgim samoglasnikom /dolgim preglasom ali za diftongi:

    Maß (= mera) , Soße (= omaka) , außen (= zunaj) , Straße (= cesta, ulica) , süß (= sladek) , fließen (= teči, izlivati se ) , heiß (= vroče)

Pomni: V Švici črke ß ne uporabljajo, tam stoji na njenem mestu vedno ss.

Na začetek