Prislovi
Adverbi (imenujemo jih tudi prislovi) nas seznanjao s podatki o kraju, času, vzroku ali načinu nekega dogajanja. Nanašajo se na glagol in z njihovo pomočjo opišemo kdaj, kako, kje in zakaj se je nekaj zgodilo. Prislovi so nespremenljive besede in jih nikoli ne sklanjamo. Obstajajo različne vrste prislovov: krajevni, časovni, vzročni in načinovni.
Poleg tega lahko prislove tvorimo tudi iz drugih besednih vrst (samostalnik ali pridevnik). Tudi običajne pridevnike lahko uporabimo kot prislove. Prislov se potem od pridevnika razlikuje tako, da ne opisuje samostalnik ampak podrobneje določa razmerje do glagola (= prislovna raba pridevnikov).
Pridevnik | Prislov |
---|---|
Der nette (=Adjektiv) Mann (=Nomen)
Prijetni ( = pridevnik) moški ( = samostalnik)
|
Der Mann lächelt (=Verb) nett (=Adverb).
Moški se smehlja (= glagol) prijazno (=prislov).
|
→ Wie ist der Mann?
Kakšen je moški?
|
→ Wie lächelt der Mann?
Kako se moški smehlja?
|
“Nett” beschreibt das Nomen, in diesem Fall den Mann.
"Prijazen" opiše samostalnik, v tem primeru moškega.
|
“Nett” beschreibt das Verb näher, in diesem Fall das Verb lächeln.
"Prijazno" podrobneje opiše glagol, v tem primeru glagol "smehljati se"
|
Tvorba prislovov
Prislove deloma tvorimo tudi iz drugih besednih vrst in sicer tako, da jim dodajamo pripone (sufikse).
-
Izpeljava iz samostalnika z dodajanjem končnic:
- -weise:
-
Als Ersatz für das Mehl können wir Mandeln verwenden. (Substantiv)Kot nadomestilo za moko lahko uporabimo mandlje. (samostalnik)Ersatzweise können wir auch Mandeln verwenden. (Adverb)Nadomestno lahko uporabimo tudi mandlje. (prislov)
- -s:
-
Am Morgen putze ich mir die Zähne. (Substantiv)Ko je jutro, si umijem zobe. (samostalnik)Morgens putze ich mir die Zähne. (Adverb)Zjutraj si umivam zobe. (prislov)
-
Izpeljava nekaterih pridevnikov z dodajanjem končnic:
- -erweise:
-
Nur zufällig entdeckte ich dich in der Menge. (Adjektiv)Po čistem naključju sem te odkril v množici.Ich entdeckte dich nur zufälligerweise in der Menge. (Adverb)Odkril sem te te čisto naključno v množici.
Krajevni prislovi (glede na kraj)
- Kje?
- hinten (= zadaj) , vorne (= spredaj) , da (= tu) , dort (= tam) , oben (= zgoraj) , unten (= spodaj) , hier (= tukaj) , außen (= zunaj) , innen (= znotraj) ...
- Od kod?
- von links (= z leve) , von oben (= od zgoraj) , von draußen (= od zunaj) , dorther (= od tam) , daher (= od tam, odtod) , von dort (= od tam) ...
- Kam?
- nach hinten (= nazaj) , nach rechts (= na desno) , dahin (= tja) , abwärts (= navzdol, dol) , aufwärts (= naprej) , dorthin (= tja) , hoch (= visok, gor, kvišku) , runter (= (navz)dol) ...
Beim Konzert stand ich ganz vorne an der Bühne.
|
= Pri koncertu sem stal/a čisto spredaj ob odru. |
Ich kam von links aber du hast mich nicht gesehen.
|
= Prišel/Prišla sem z leve ampak ti me nisi videl/a. |
Lass uns nach rechts gehen, dann sind wir schneller.
|
= Pusti, da gremo na desno, potem bomo hitrejši. |
Časovni prislovi (glede na čas)
- Kdaj?
- gestern (= včeraj) , eben (= ravno, pravkar) , nachher (= potem, nato) , abends (= ob večerih) , vorhin (= pravkar, pred kratkim) , jetzt (= sedaj) , später (= kasneje) , damals (= takrat) , heute (= danes) ...
- Kako dolgo? pogosto?
- kurz (= kratko) , immer (= vedno) , selten (= redko) , nie (= nikoli) , manchmal (= včasih) , oft (= pogosto) , zwischendurch (= medtem, vmes) , seitdem (= od tedaj) ...
- Od kdaj / do kdaj?
- ab morgen (= od jutri) , ab sofort (= od takoj) , ab jetzt (= od sedaj) , bis morgen (= do jutri) ...
- Od kdaj/kako dolgo?
- seit gestern (= od včeraj) , seit morgens (= od zjutraj) , schon lange (= že dolgo) , schon immer (= že vedno) , seit kurzem (= od pred kratkim) , noch nie (= še nikoli) ...
Wir müssen bald mal wieder schwimmen gehen.
|
= Kmalu moramo spet na plavanje. |
Momentan gehe ich nur selten schwimmen.
|
= Trenutno grem samo redko plavat. |
Ab morgen fange ich an regelmäßig schwimmen zu gehen.
|
= Od jutri začenjam hoditi redno plavat. |
Seit kurzem gehe ich jeden Tag vor der Arbeit schwimmen.
|
= Od pred kratkim grem vsak dan pred delom plavat. |
Zapomni si: Adverb (prislov) “seit” (= od) pogosto zamenjamo z glagolom seid (= ste) (3. oseba množine od sein (= biti, njegov) in ga napačno pišemo. Trik, ki pomaga, da se tej napaki izognemo, je seit (= od) = Zeit (= čas) ali mnemotehničen pripomoček “Bei seit geht es um die Zeit.” (= Pri "seit" "od" gre za čas.) .
Vzročni prislovi (glede na vzrok)
- Zakaj? Čemu? Kako to? Pod katerim pogojem?
- also (= torej) , deshalb (= zato) , daher (= zatorej) , deswegen (= zaradi tega) , darum (= zato) , dadurch (= s tem, da) , folglich damit (= torej s tem) , hiermit (= s tem) , dazu (= k temu, zraven ) , jedenfalls (= na vsak način, vsekakor) , demnach (= potemtakem) , dennoch (= vendarle) , dafür (= za to, čeprav) , schließlich (= končno) , folglich (= zato, torej) ...
Mein Auto hatte einen Platten. Darum kam ich zu spät.
|
= Moj avto je imel prazno gumo. Zato sem prišel /prišla prepozno. |
Načinovni prislovi (glede na način)
- Kako? Kako zelo? Koliko?
označuje stopnjo in mero (razsežnost) - anders (= drugače) , äußerst (= skrajno) , allzu (= (vse)preveč, pretirano) , beinahe (= skoraj) , besonders (= posebno) , bekanntlich (= kot je znano) , ebenfalls (= tudi, prav tako) , einigermaßen (= do določene meje, še kar) , fast (= skoraj) , folgendermaßen (= takole, na tak način) , ganz (= cel, ves) , genauso (= ravno tako) , genug (= dovolj) , gern (= rad, rada) , kaum (= komaj) , leider (= žal) , möglicherweise (= morda, mogoče) , sehr (= zelo) , so (= tako) , vielleicht (= morda) , wirklich (= dejansko, resnično) , ziemlich (= precej) ...
- Kako? Kako zelo?
Označuje omejitev (zadržek) - allerdings (= vendar, seveda) , doch (= vendar) , hingegen (= nasprotno, v nasprotju) , immerhin (= vendarle) , jedoch (= toda, ampak) , nur (= samo) , wenigstens (= vsaj) , zumindest (= vsekakor) ...
- Kako?
Označuje širitev, razširitev - auch (= tudi) , außerdem (= poleg tega/razen tega) , ferner (= nadalje, poleg tega) , ebenfalls (= tudi, prav tako) , sonst (= sicer, drugače) , zudem (= razen tega, poleg tega) , erstens (= prvič, kot prvo) , zweitens (= drugič, kot drugo) , drittens (= tretjič, kot tretje) ...
Mit meinem neuen Kollegen komme ich einigermaßen zurecht. Dir würde es da genauso gehen.
|
= S svojim novim kolegom še kar shajam. Enako bi se dogajalo tebi. |
Ich versuche zumindest immer freundlich zu ihm zu sein.
|
= Do njega skušam biti vsaj vedno prijazen/prijazna. |
Er ist ebenfalls stets freundlich und nett.
|
= On je ravno tako vedno prijazen in prijeten. |
Stopnjevanje prislovov
Prislove (adverbe) razen redkih izjem ne stopnjujemo. Prislovi oft (= pogosto) in wohl (= pač, najbrž) imajo dvoje primerjalnih oblik.
Osnovnik (pozitiv) | Primernik (komparativ) | Presežnik (superlativ) |
---|---|---|
oft
|
öfter
|
am öftesten
|
häufiger
|
am häufigsten
|
|
wohl
|
wohler
|
am wohlsten
|
besser
|
am besten
|
Tudi nepravilne prislove (adverbe) gern (= rad/a) , bald (= kmalu) in sehr (= zelo) stopnjujemo.
Osnovnik (pozitiv) | Primernik (komparativ) | Presežnik (superlativ) |
---|---|---|
gern
|
lieber
|
am liebsten
|
bald
|
eher
|
am ehesten
|
sehr
|
mehr
|
am meisten
|
Stopnjevanje pridevniških prislovov
Pridevnike, ki jih uporabljamo kot prislove, ravno tako lahko stopnjujemo. Pri tem uporabljamo nespremenjeno obliko primernika (komparativa) in presežnika (superlativa) z am + sten;
Osnovnik (pozitiv) | Primernik (komparativ) | Presežnik (superlativ) |
---|---|---|
viel
veliko, mnogo
|
mehr
|
am meisten
|
wenig
malo
|
weniger
|
am wenigsten
|
gut
dobro
|
besser
|
am besten
|
schnell
hitro, urno
|
schneller
|
am schnellsten
|
Er ist schnell gelaufen.
|
= Hitro je tekel. |
Sie ist schneller gelaufen.
|
= Ona je tekla hitreje. |
Der Profi ist am schnellsten gelaufen.
|
= Profesionalec je tekel najhitreje. |
Nekateri pridevniški prislovi imajo dodatno presežniško obliko z obrazilom -stens:
Mir geht es bestens.
|
= Odlično mi gre. |
Ich grüße dich wärmstens.
|
= Najtopleje te pozdravljam. |
Lass uns schnellstens hier weg.
|
= Čim hitreje pojdimo stran od tukaj. |
Es kann höchstens noch einen Moment dauern.
|
= Traja lahko še največ kakšen trenutek. |
Pri nekaterih prislovih, ki nimajo primernika, lahko stopnjevanje tvorimo s kombinacijo mehr (= več) ali weiter (= naprej, dalje) in s am meisten (= nejveč, najbolj) ali am weitesten (= najdalj) (presežnik). Na primer:
Sie steht weiter vorne.
|
= Ona stoji bolj spredaj. |
Er steht am weitesten vorne.
|
= On stoji najbolj daleč spredaj. |